To pismo je zastavljeno kot javno vprašanje županu Občine Cerkno in njenim svetnikom. Je tudi priložnost za razmislek širše javnosti o pomenu lokalne kulturne politike in samovolji izvoljenih predstavnikov.

Med integracijo Slovenije v pravni in ekonomski red neoliberalnega zahoda je obveljala nova kulturna politika. Kulturne delavce (poklicne ustvarjalce) je začela obravnavati kot podjetnike, nevladne organizacije pa je umestila v zasebni sektor, čeprav eni in drugi delujemo v javnem interesu – enako kot iz lokalnega ali državnega proračuna financirani javni zavodi. Z argumentom, da bo kultura postala neodvisna in ustvarjalnost svobodna, se je spremenil tudi način financiranja. Velik delež javnega denarja se je začel deliti prek razpisov, nekakšnih tekmovalnih obrazcev za sredstva. Pri tem pa je bil sistem razpisov predstavljen kot objektivni način izbiranja najboljših predlogov. Vendar se je izkazalo, da novi sistem sam po sebi ne omogoča večje avtonomije in svobode ustvarjalcev in producentov, saj so zahteve v razpisih rezultat kulturne politike tistega, ki objavi razpis. V primeru javne uprave (države) in samouprave (občin) naj bi bila kulturna politika dosežena na demokratični način z dialogom vseh vpletenih.

Temu principu smo se v Občini Cerkno poskušali približati s snovanjem “Lokalnega programa za kulturo za obdobje 2015–2018”. K snovanju smo bili povabljeni vsi posamezniki in ustanove, ki v občini delujemo na področju kulture. Celostnejši pristop k problematiki je pokazal na globoko vrzel med ljubiteljsko kulturo in mednarodno uveljavljeno profesionalno kulturo. Dolgoletna podpora ljubiteljski kulturi se je že takrat kazala v njenem razcvetu. Področje profesionalne kulture seveda ni tako bogato, kar je pričakovano za podeželsko občino. Vendar pa v kraju deluje kar nekaj posameznikov, ki s svojim delovanjem presegamo ljubiteljsko in lokalno delovanje.

Med snovanjem takratnega lokalnega programa za kulturo je bil naš potencial prepoznan. Prvi korak k vzpostavitvi pogojev za boljši razvoj poklicne kulture je bila uvedba novega razpisa. Ta je bil v sklopu “Javnega razpisa za izbor kulturnih dejavnosti” oblikovan kot razpis za inovativne projekte na področju kulture. Slednji je bil namenjen dejavnostim samozaposlenih v kulturi in drugih uveljavljenih umetnikov z referencami. Kljub vsakoletnemu nižanju sredstev za ta razpis, je bil leta 2019, torej po koncu obdobja, za katerega je veljal omenjeni program za kulturo, zopet objavljen. Za leto 2020 pa se je župan (očitno s privolitvijo svetnikov) odločil, da ga ukine. Tistih, ki se nas to najbolj tiče, o tem ni obvestil nihče, kaj šele, da bi nas kdorkoli vprašal za mnenje.

Z omenjenim razpisom je bil v občini naslovljen potencial, ki ga lahko prinese razvoj poklicne kulture. Zdelo se nam je, da je občina prepoznala svojo razvojno vlogo pri ovsebinjenju in ovrednotenju okolja, v katerem nastaja. Poklicni ustvarjalci smo s projekti, ki smo jih prijavljali na ta razpis, poskušali lokalno kulturno zavest zapletati v globalni kontekst. Opazili smo, da soočenje s profesionalno kulturo motivira druge lokalne ustvarjalce k razvoju ter nadgradnji svojih idej. Predvsem pa smo prijavitelji pričakovali, da razpis ne bo omejeval oblike in vsebine prijavljenih projektov, temveč bo omogočal razvoj tistih idej, ki jih politika ne more predvideti. Da bi temu bilo tako, bi bilo potrebno popraviti nekatere elemente razpisa. Potrebno bi bilo skupaj določiti pomen pojmov inovacija (novost) in profesionalnost (poklicnost). Dorečenost teh pojmov, ki označujejo ključne pogoje razpisa, bi preprečila samovoljo odločevalcev pri vrednotenju prijavljenih projektov. Prav tako bi bilo potrebno spremeniti pravila pritožbe. O pritožbah namreč odloča župan sam, njegova argumentacija pa je pogosto nezadostna. Pri odločitvah glede pritožb prijaviteljev na presojo strokovne komisije bi bilo potrebno vsaj še soglasje Odbora za društvene dejavnosti. Tako bi bila odgovornost razširjena na širši krog izvoljencev.

Kljub vsemu je bil razpis dovolj odprt, da smo prijavitelji lahko z njegovo pomočjo izvedli odmevne in pomembne projekte. Naj jih naštejemo:

• Serija treh radijskih oddaj Pisani svet, ki so jo ustvarili Tea Hvala in umetniški dvojec Small but dangers; l. 2015 je bila predvajana na radiu Primorski val.
• Javni umetniški dogodek Biotehnologijo (in koktajle) ljudem! (2015), sestavljen iz delavnice kolažiranja Svetovi drugih pod vodstvom Tee Hvala in tandema Small but dangers (nastala dela so bila objavljena v zinu) in interaktivnega umetniškega dogodka DNK koktajl Robertine Šebjanič.
• Pobarvanka: Ich Uberrasche (Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Ljubljana, 2015), knjiga umetnika, ki jo avtorja Small but dangers redno predstavljata na mednarodnih sejmih knjige umetnika in na razstavah po Sloveniji. Knjiga je bila med drugim uvrščena v zbirko knjig umetnika knjižnice Thomas J. Watson Library, muzeja Metropolitan v New Yorku. 
• Dvojezični fotozin Razkorak/Discord (LBAL Books, Ljubljana, 2016) Tee Hvala s predstavitvijo knjige in razstavo fotografij v Galeriji Križišče (CMAK, 2016) ter sodelovanjem na razstavah ZINEZINE (Kapsula, 2016), P. S. Vrni znamke (DobraVaga, 2017), Fotoknjiga in fotozin (DobraVaga, 2018) in Zini! (MGLC, 2018).
• Samostojni razstavi Defonija Tine Drčar in Ritual – rekonstrukcija Marka A. Kovačiča v galeriji mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno, ki ju je l. 2016 kurirala in organizirala Mateja Rojc.
• Esej Tee Hvala »’Kakšen kruh, to je bomba!’ Prispevek k ženski zgodovini Cerkljanske« (Idrijski razgledi, 2/2015, 25–36), ki je v krajši obliki izšel v reviji Svobodna misel (let. 22, 27. 3. 2015, 22–23). T. Hvala je na podlagi raziskave pripravila tudi turistično vodstvo po spominskih obeležjih ženskam v Cerknem, namenjeno tečajnikom za pridobitev licence za lokalnega turističnega vodiča.
• #VsakDan8Marec, učna ura s področja kulturno-umetnostne vzgoje v soavtorstvu Tee Hvala in produkciji društva Mesto žensk, je leta 2019 gostovala v OŠ Cerkno (22. 11. 2019 v dveh oddelkih 9. razreda) in Cerkljanskem mladinskem alternativnem klubu (30. 12. 2019).
• Samostojna razstava tandema Small but Dangers Zima Zima Bum Bum Čao v Domu omladine Beograd (2019).
• Serija ročno izdelanih knjig umetnika Slikanice v produkciji tandema Small but Dangers (2019).

Ukinitve razpisa ne razumemo. Ne razumemo zakaj ukiniti razpis za profesionalno kulturo, ko pa je ta zaradi posledic ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 med najbolj prizadetimi področji. S takimi ukrepi bo občina težko zadržala beg možganov in padanje cerkljanske kulture na raven slovenskega povprečja.

Županov argument, ki smo ga prejeli šele po dopisu, v katerem smo 27. 6. 2020 občino povprašali o razlogih za ukinitev razpisa, je nezadosten. Izraža lokalizem in provincionalizem lokalne politike. Kot razlog za ukinitev razpisa je župan namreč navedel preusmeritev denarja v prireditve ob praznovanju Bevkovega leta. Kot rešitev nam je ponudil sodelovanje pri tem projektu in prijavo na druge razpise. Pri Bevkovem letu seveda sodelujemo. Odkar delujemo v Cerknem, se prijavljamo tudi na druge razpise. Vendar le s projekti, ki ustrezajo njihovim razpisnim merilom. Razloga, zakaj je bil razpis za inovativne projekte ukinjen, v odgovoru nismo našli. Tudi tega, kdo vse je sodeloval pri tej odločitvi, nismo izvedeli.

Tokrat v odgovor pričakujemo, da Občina Cerkno začne s postopkom za nov dolgoročni plan kulturne politike, pri snovanju katerega bomo enakopravno sodelovali vsi aktivni na tem področju. Prav tako pričakujemo skupno oblikovanje novega razpisa oziroma dolgoročne postavke v kulturnem proračunu za projekte profesionalne kulture brez vsebinskih in formalnih omejitev. Predvsem pa zahtevamo, da izvoljeni delujejo na demokratičen način. Če le ni tudi to zgolj eden tistih pojmov nedorečenega pomena, ki si ga mi očitno razlagamo drugače kot izvoljeni odločevalci.

Lep pozdrav,

Tea Hvala
Small but dangers (Simon Hudolin, Mateja Rojc)

Cerkno, 25. 7. 2020